Strateško komuniciranje in menedžment (DR)

Želite nadgraditi znanja s področja komunikologije in menedžmenta?

Ste razmišljujoči in želite odkriti nekaj novega?

Vas zanima svet podjetništva, odnosov z javnostmi ali mogoče znanstveno-raziskovalno delo?

 

Če ste na zgornja vprašanja odgovorili z DA, potem je ta program pravi za vas. Več o programu Strateško komuniciranje in menedžment (dr) spodaj.

Dovolite, da vam pomagamo pri odločitvi.

Kaj o študiju na fam-u menijo naši študentje?

Konkurenčna izobrazba

Fleksibilen urnik na Fakulteti za medije mi omogoča preprosto usklajevanje športnih in študijskih obveznosti. Tako lahko nastopam na tekmah najvišjega nivoja, brez da bi zapostavljala izobrazbo.

Jerneja Brecl

2.letnik, Mediji in novinarstvo (VS)

Zanimive vsebine

Študij je izvrstna priložnost za vse, ki želijo dobiti širši vpogled v delovanje in vpliv medijev na družbo in posameznika. S pridobljenim znanjem se boste zavedali moči slik, besed in podob, ki nas obkrožajo na vsakem koraku. Pridobili boste širšo perspektivo in razvili kritično mišljenje, vsekakor pa na medije ne boste več gledali enako. Poleg tega je program Study+ primeren za vse, ki študirate ob redni službi,  saj vam omogoča lažje usklajevanje vseh obveznosti.

Rok Pavlič

3. letnik, Mediji in novinarstvo (VS)

Prilagodljiva fakulteta

FAM je fakulteta, ki daje posamezniku širok pogled na medijski svet in gre v korak s časom. Je fakulteta, na kateri je skrb, da bi bili zgolj številka, odveč. Profesorji namreč spodbujajo  osebni pristop in razumejo, da gresta teorija in praksa z roko v roki. Tako lahko svoje znanje, posredovano od dobrih predavateljev, ki so me skozi proces študija vodili z vidika bogatih življenjskih izkušenj, kar najbolje unovčim pri svojem delu.

Ula Šegula

Novinarka in voditeljica informativnih oddaj (Radio 1)

Novost.
s študijskim letom 2022/23 na voljo dve študijski smeri:
1. strateško komuniciranje 2. menedžment

Podrobneje o programu strateško komuniciranje in menedžment (dr)

Doktorski študijski program Strateško komuniciranje in menedžment

Študijski smeri: 1. Strateško komuniciranje; 2. Menedžment

Stopnja (in vrsta) programa: doktorski študijski program, 3. bolonjska stopnja

Trajanje: tri (3) leta

Znanstveni naslov pridobljen po zaključku študija: doktor oz. doktorica znanosti 

Doktorski študij Strateško komuniciranje in menedžment želi usposobiti doktorante za raziskovalno delo v znanstveno-raziskovalni sferi ter strokovno delo na področjih politike, javne uprave, gospodarstva in civilnodružbene sfere. Temeljni cilj študija je usmerjen v poznavanje in obvladovanje najsodobnejših znanj in raziskovalnega instrumentarija na področju komunikologije, menedžmenta in povezanih disciplin. Študenti lahko izbirajo med dvema študijskima smerema: 1. Strateško komuniciranje in 2. Menedžment.

Študijski program je zasnovan tako, da študentom nudi splošno relevantno teoretsko in metodološko znanje, ki ga bodo potrebovali za uspešno dokončanje svojih projektov.

PREDMETNIK

Doktorski študij je pretežno individualen z malo organiziranega študijskega dela, ki obsega tri izpite v prvem letniku. Doktorski študij se izvaja v izredni obliki, in sicer ob petkih in sobotah. Če je vpisanih manj kot 5 študentov, se izvaja v obliki konzultacij.

ŠTUDIJSKA SMER STRATEŠKO KOMUNICIRANJE

Prvi letnik vsebuje obvezni metodološki, obvezni teoretski in izbirni teoretski predmet ter seminar za izdelavo dispozicije doktorske disertacije. Slednji predmet je skupen obema študijskima smerema. Prvi letnik se zaključi s potrjeno temo doktorske disertacije in oddano dispozicijo doktorske disertacije.

PREDMETECTS
Komunikacijski procesi15
Metode raziskovanja v strateškem komuniciranju15
Seminar za dispozicijo15
Izbirni predmet15
Drugi letnik je v celoti namenjen individualnemu raziskovalnemu delu za pripravo doktorske disertacije ob pomoči izbranega mentorja in morebitnega izbranega somentorja. Drugi letnik je skupen obema študijskima smerema.
 
PREDMETECTS
Individualno delo na disertaciji30
Individualno delo na disertaciji30
Tretji letnik prek seminarja omogoča kandidatu, da se sooči s kritičnimi odzivi na svoj osnutek disertacije in ob upoštevanju ustreznih sugestij popravi, dopolni, dokonča in zagovarja svoje doktorsko delo. Tretji letnik je skupen obema študijskima smerema.
 
SESTAVINE PROGRAMAECTS
Seminar za disertacijo15
Priprava doktorske disertacije15
Izdelava in zagovor doktorske disertacije30
Izbira teoretske poglobitve, ki jo bo študent izbral kot izbirno učno enoto, je odvisna predvsem od njegove izbire teme doktorske disertacije. Pri tem lahko študent enakovredno teoretsko usmeritev, ki mu je tematsko najbližje glede na predvideno temo disertacije, izbira tudi na drugi domači ali tuji ustrezni akreditirani visokošolski instituciji.
 
PREDMETECTS
Digitalni mediji15
Mediji, globalizacija in kultura15
Dileme svobode izražanja15
Logika medijskega komuniciranja15
Modeli demokratičnega vladanja15

ŠTUDIJSKA SMER MENEDŽMENT

Prvi letnik vsebuje obvezni metodološki, obvezni teoretski in izbirni teoretski predmet ter seminar za izdelavo dispozicije doktorske disertacije. Slednji predmet je skupen obema študijskima smerema. Prvi letnik se zaključi s potrjeno temo doktorske disertacije in oddano dispozicijo doktorske disertacije.

PREDMETECTS
Teoretski sklopi menedžmenta15
Metode triangulacije v menedžmentu15
Seminar za dispozicijo15
Izbirni predmet15
Drugi letnik je v celoti namenjen individualnemu raziskovalnemu delu za pripravo doktorske disertacije ob pomoči izbranega mentorja in morebitnega izbranega somentorja. Drugi letnik je skupen obema študijskima smerema.
 
PREDMETECTS
Individualno delo na disertaciji 130
Individualno delo na disertaciji 230
Tretji letnik prek seminarja omogoča kandidatu, da se sooči s kritičnimi odzivi na svoj osnutek disertacije in ob upoštevanju ustreznih sugestij popravi, dopolni, dokonča in zagovarja svoje doktorsko delo. Tretji letnik je skupen obema študijskima smerema.
 
SESTAVINE PROGRAMAECTS
Seminar za disertacijo15
Priprava doktorske disertacije15
Izdelava in zagovor doktorske disertacije30
Izbira teoretske poglobitve, ki jo bo študent izbral kot izbirno učno enoto, je odvisna predvsem od njegove izbire teme doktorske disertacije. Pri tem lahko študent enakovredno teoretsko usmeritev, ki mu je tematsko najbližje glede na predvideno temo disertacije, izbira tudi na drugi domači ali tuji ustrezni akreditirani visokošolski instituciji.
 
PREDMETECTS
Menedžment inovacij15
Intelektualna lastnina v digitalni dobi15
Aktualne teme v ekonomski sociologiji15
Menedžment informacijskih procesov15

Legenda

  • ECTS (ang. European Credit Transfer and Accomulation System) – kreditne točke 

Prijavni roki:

  1. prijavni rok: 1.4.-30. 6. 2022
  2. prijavni rok: 8. 7.-8. 9. 2022
  3. prijavni rok: 15. 9.-25. 9. 2022

Članom Alumni kluba FAM se pri prvem vpisu na študijske programe na posamezni stopnji študija in dele študijskih programov na FAM za študijsko leto 2022/2023 prizna popust na šolnino v višini 10%. Popust se upošteva, če je kandidat član Alumni kluba ob oddaji vpisnega lista. 

Popusti se ne seštevajo.

Študenti/ke bodo v okviru doktorskega študija Strateško komuniciranje pridobili naslednje splošne kompetence:

  • sposobnost identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize ter možnih rešitev,
  • ustvarjanje novega znanja, ki pomeni relevanten prispevek k razvoju znanosti;
  • sposobnost obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela na področju strateškega komuniciranja,
  • sposobnost za reševanje konkretnih raziskovalnih problemov na področju strateškega komuniciranja,
  • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju strateškega komuniciranja,
  • sposobnost inovativne uporabe in kombiniranja raziskovalnih empiričnih metod (metode triangulacije),
  • sposobnost kompleksnega pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih znanj in zmožnost interpretacije v kontekstu družboslovja nasploh;
  • sposobnost oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev danih družbenih problemov,
  • sposobnost kompleksnega sistemskega pogleda na družbo in interdisciplinarnega pristopa, ki se kaže kot razumevanje splošne strukture družbenih ved ter povezanosti med njenimi posameznimi disciplinami in poddisciplinami,
  • sposobnost predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki,
  • zavezanost profesionalni etiki.

Študenti/ke bodo v doktorskega programu Strateško komuniciranje in menedžment, smer Strateško komuniciranje pridobili naslednje predmetno specifične kompetence:

  • sposobnost samostojnega raziskovalno-razvojnega dela in vodenje raziskovalne skupine;
  • poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost znanstvenega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje pri znanstvenem  delovanju;
  • sposobnost za reševanje konkretnih raziskovalnih problemov na različnih področjih komuniciranja v sodobni družbi;
  • razumevanje vloge in funkcij komunikacije za ohranjanje in razvoj medsebojnih odnosov;
  • razumevanje vloge medijske in nasploh javne komunikacije na ravni vsakdanjega življenja;
  • sposobnost razumevanja, analize in razčlembe vplivanjske in prepričevalne razsežnosti, ki jo izvajajo institucije in posamezniki v okviru vsakdanje komunikacije;
  • poznavanje bistvenih elementov in strukture dialoga;
  • sposobnost oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev komunikacijskih problemov;
  • poznavanje različnih interpretativnih pristopov, ki pojasnjujejo komunikacijska dejanja;
  • razumevanje vloge javnih diskurzov v polju konstitucije identitete;
  • razumevanje vloge konteksta pri oblikovanju komunikacijskih/jezikovnih praks v polju komuniciranja;
  • razumevanje komuniciranja kot procesa sprejemanja strateških odločitev;
  • razumevanje vloge množičnih medijev v procesu strateškega komuniciranja;
  • razumevanje strateškega komuniciranja na globalnem nivoju;
  • sposobnost razumevanja implikacij rabe digitalnih medijev in digitalne interakcije;
  • sposobnost refleksije post-faktične resničnosti digitalnega okolja;
  • sposobnost analize digitalizacije komunikacijskih procesov za različne sub-sisteme družbe;
  • sposobnost analize političnih procesov v demokratični družbi;
  • poznavanje značilnosti večnivojskega vladanja (multi-level governance);
  • razumevanje vloge komuniciranja v demokratičnih procesih;
  • poznavanje zakonitosti strateškega delovanja v politiki;
  • razumevanje pomena svobode izražanja pri strateškem komuniciranju;
  • poznavanje pravne regulative na področju svobode izražanja.

Študenti/ke bodo v doktorskega programu Strateško komuniciranje in menedžment, smer Menedžment pridobili naslednje predmetno specifične kompetence:

  • sposobnost samostojnega raziskovalno-razvojnega dela in vodenje raziskovalne skupine;
  • poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost znanstvenega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje pri znanstvenem  delovanju;
  • sistematično poznavanje in razumevanje teorije in teoretskih sklopov, znanstvenih paradigm ter razvoja področja managementa;
  • osvajanje novih modelov in konceptov, iskanje novih rešitev in znanstveno-raziskovalnih pristopov na področju menedžmenta;
  • koherentno obvladovanje temeljnega znanja in povezovanje znanja z različnih področij, umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst menedžmenta;
  • kritičnost glede najširših implikacij uporabe znanja na področju menedžmenta v konkretnih poklicnih okoljih;
  • sposobnost za reševanje konkretnih raziskovalnih problemov na različnih področjih komuniciranja oziroma menedžmenta v sodobni družbi;
  • razumevanje vloge in funkcij komunikacije in menedžmenta za ohranjanje in razvoj medsebojnih odnosov;
  • poznavanje bistvenih elementov in strukture dialoga;
  • sposobnost razumevanja, analize in razčlembe vplivanjske in prepričevalne razsežnosti, ki jo izvajajo institucije in posamezniki v okviru vsakdanje komunikacije;
  • sposobnost oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev komunikacijskih in menedžerskih problemov;
  • sposobnost kompleksnega pogleda na menedžment in strateškega delovanja v kontekstu informacijske družbe, vključno z interdisciplinarnim pristopom;
  • razumevanje vloge in uporaba informacij v menedžmentu;
  • sposobnost za reševanje konkretnih raziskovalnih problemov na različnih področjih menedžmenta poslovnih procesov in informatizacije;
  • sposobnost za reševanje konkretnih raziskovalnih problemov na področjih, ki se dotikajo vprašanj inovativnosti, sodelovanja, prenosa znanja, prenosa tehnologij in medinstitucionalnega zaupanja;
  • sposobnost razumevanja in reflektirana raba uveljavljenih metodoloških pristopov za upravljanje sodobnih in inovativnih poslovnih sistemov;
  • sposobnost refleksije in argumentirana kreacija predlogov inovacijskih politik z namenom doseganja višjih stopenj prenosa tehnologij;
  • sposobnost kompleksnega pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih znanj in zmožnost interpretacije v kontekstu sociologije, menedžmenta in sorodnih disciplin, tudi na vrhunski ravni;
  • sposobnost kritičnega reflektiranja in aplikacije znanj na področju ekonomske sociologije in njihovo povezovanje s področjem menedžmenta;
  • sposobnost avtonomnega ustvarjanja, interpretiranja in iskanja odgovorov na abstraktna in najbolj kompleksna vprašanja na področju ekonomske sociologije ter njihovo povezovanje s področjem menedžmenta;
  • poznavanje in ustrezno ovrednotenje neekonomskih vplivov na ekonomske procese;
  • sposobnost samostojnega znanstvenega dela na področju intelektualne lastnine.

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik podiplomskega doktorskega študijskega programa Strateško komuniciranje se lahko vpiše:

  • kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pri tem na prvi in drugi stopnji ali na enovitem magistrskem študiju dosegel skupno najmanj 300 KT;
  • kdor je končal dosedanji (star, tj. pred bolonjskim sistemom) dodiplomski študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
  • kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pred tem dokončal dosedanji visokošolski strokovni program (pred bolonjskim sistemom), pri čemer je moral opraviti skupno najmanj pet letnikov študija;
  • diplomant dosedanjega študijskega programa za pridobitev specializacije, ki je pred tem končal visokošolski strokovni program. Ta mora skladno z drugo alinejo 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (UL RS 94/06) opraviti dodatne študijske obveznosti v skupnem obsegu 30 kreditnih točk. Obveznosti predpiše pristojni organ fakultete.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Nadaljevanje študija – Vpis v višji letnik (po merilih za prehode oz. pod pogoji o hitrejšem napredovanju)

Skladno z Merili za prehode med študijskimi programi (Ur. l. RS, št. 14/19; v nadaljnjem besedilu: Merila NAKVIS) so prehodi mogoči med študijskimi programi:

  1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov;
  2. med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Vpis neposredno v drugi letnik je mogoč, če ima kandidat vsaj 45 kreditnih točk po ECTS iz prvega študijskega programa, pri čemer se jih vsaj polovica nanaša na pridobljene kompetence in učne izide, ki so primerljivi s kompetencami oziroma učnimi izidi obveznih predmetov drugega študijskega programa.

Vpis neposredno v tretji letnik je mogoč, če ima kandidat vsaj 105 kreditnih točk po ECTS iz prvega študijskega programa, pri čemer se jih vsaj polovica nanaša na pridobljene kompetence in učne izide, ki so primerljivi s kompetencami oziroma učnimi izidi obveznih predmetov drugega študijskega programa.

Na tretji stopnji študija je po teh merilih za neposredni vpis v drugi letnik dodatno potrebna tudi predhodna oddaja dispozicije doktorske disertacije na prvem ali drugem študijskem programu, za neposredni vpis v tretji letnik pa predhodna potrditev dispozicije doktorske disertacije na prvem ali drugem študijskem programu.

Diplomantom dosedanjih (starih, tj. pred bolonjskim sistemom) študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje se skladno s 3. alinejo 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (UL RS 94/06) priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Na tej podlagi se vpišejo neposredno v drugi letnik, pri čemer pa morajo do konca prvega semestra tega letnika predložiti dispozicijo svoje doktorske disertacije.

ProgramZnesek šolnine
Mediji in novinarstvo, visokošolski strokovni program      2.690,00€
Mediji in novinarstvo, magistrski študijski program      2.690,00€
Strateško komuniciranje, magistrski študijski program      2.690,00€
Strateško komuniciranje, doktorski študijski program      2.690,00€

Šolnina zajema stroške izvedbe enega letnika v obsegu 60 KT.

Šolnino je možno poravnati na 5 obrokov z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta. V primeru plačila šolnine na obroke, se ob vsakemu obroku zaračuna administrativne stroške obdelave obročnega plačila v znesku 30,00 eur.

Ocenjevanje znanja je del študijskega procesa poučevanja in učenja ter poteka med izvajanjem študijskega procesa (po končanem prvem semestru) in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa (po končanem drugem semestru), hkrati pa se od študentov in študentk zahteva sprotno delo. Namen in cilj ocenjevanja znanja so  sprotne in kakovostne informacije o tem, kako študenti in študentke dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence ter informacije o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je določen za vsak predmet posebej in opredeljen v učnem načrtu slednjih, prilagojeni pa so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoju splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so različni, zaradi različnih metod poučevanja, s čimer so zagotovljeni kriteriji veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti, hkrati pa je upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

NAMENI OCENJEVANJA ZNANJA SO:

  • oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
  • oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
  • ponujanje kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih, s katerimi se motivira študente in študentke za pridobivanje dodatnega znanja in veščin,
  • omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
  • pridobiti podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študentov in študentk, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja znanja in kriterijih ocenjevanja seznanjeni pisno z učnim načrtom ter ob začetku izvajanja posameznega predmeta (na začetku vsakega semestra). Poleg tega visokošolski učitelj seznani študente z načrtom izvedbe predmeta, študijskimi obveznostmi, deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta in relevantno literaturo.

PREDVIDENI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA SO:

  • ustni izpiti,
  • pisni izpiti,
  • raziskovalne naloge,
  • ustne predstavitve raziskovalnega dela in ugtovitev,
  • reševanje realnih problemov (case studies),
  • projekti, vrstniško ocenjevanje,
  • doktorska disertacija.

HITREJŠE NAPREDOVANJE:

Študentu, ki v času, krajšem od enega akademskega leta, doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme komisija za študijske in študentske zadeve na podlagi prošnje kandidata. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja. Hitrejše napredovanje se omogoči študentu tako, da lahko vpiše in opravlja predmete višjih letnikov. Predmete lahko opravlja tudi v okviru drugega organiziranega izobraževanja. Na podlagi prošnje kandidata lahko komisija za študijske in študentske zadeve sprejme tudi sklep o predčasnem zaključku študija.

PRIZNAVANJE ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI:

Študent, ki je predhodno študiral v drugem študijskem programu iste ali višje stopnje na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji ali v tujini, lahko pred začetkom študija ali v času študija na fakulteti zaprosi za priznavanje izpitov, ki so po vsebini in obsegu enakovredni izpitom, ki jih je že opravil. Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča nosilec predmeta na podlagi pisne prošnje študenta (izpolnjen obrazec), priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino in obseg teh znanj in vloženega dela študenta. Izpit se lahko prizna v celoti, delno prizna ali ne prizna. 

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 30 ECTS iz prvega letnika, oddati prijavo teme na ustreznem obrazcu, ki jo potrdi Komisija za znanstveno- raziskovalno delo (v nadaljevanju KZRD), ter oddati dispozicijo doktorske disertacije, kar se dokazuje s podpisom mentorja na ustreznem obrazcu.

Pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik so opravljene vse obveznosti prvega letnika v obsegu 60 KT, opravljeno individualno delo drugega letnika v obsegu 60 KT, ki se oceni na podlagi mnenja mentorja, ter potrjena dispozicija na senatu fakultete.

Status študenta preneha:

  • študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
  • če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
  • če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • če se izpiše,
  • če je bil izključen. 

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če nedokonča doktorskega študija. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer, če :

  • ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.

Pogoj za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti ter priprava in uspešen zagovor doktorske naloge. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 180 kreditnih točk, predvidenih s študijskim programom.

Ob zaključku študija prejme študent doktorsko diplomo, ki je javna listina.

V skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur. list RS, št. 61/06) pridobi po zaključku študija študent oz. študentka znanstveni naslov doktor znanosti oziroma doktorica znanosti z okrajšavo dr., ki se pristavlja pred imenom in priimkom. V doktorsko diplomo se kot znanstveno področje, s katerega je naslov pridobljen, vpiše: s področja strateškega komuniciranja ” / “s področja menedžmenta”. 

Prehoda v družbo znanja se ne da ločiti od razvoja informacijske družbe. Zato upravičeno pričakujemo povečano povpraševanje po najvišje izobraženih profilih na področju komuniciranja in menedžmenta. To sicer ne pomeni, da bi bilo povpraševanje po tovrstnih profilih množično, je pa zato toliko bolj relevantno za razvoj družbe, ki je odvisna od dobro izobraženih raziskovalcev in managerjev v okviru znanstveno-raziskovalnih organizacij, javne uprave, lokalne samouprave, nevladnih organizacij in gospodarstva. Na vseh omenjenih področjih so za reševanje visoko kompleksnih problemov nujno potrebni inovativni pristopi.

V tem smislu pridejo v poštev predvsem naslednja tipična področja zaposlovanja:

  1. V samih znanstveno-raziskovalnih in visokošolskih organizacijah na področju družboslovja bo doktorski profil samoumevno potreben, najprej z vidika pedagoškega in raziskovalnega dela. Hkrati se od operativnega jedra teh organizacij pričakuje visoko stopnjo inovativnosti, samostojnosti in vodstvenih sposobnosti v raziskovalno-razvojnem delu in vrhunske sposobnosti za prenos znanja, po eni strani na mlajše raziskovalce in študente, po drugi strani pa v gospodarstvo in k drugim relevantnim uporabnikom.
  2. V gospodarskih družbah, še posebno večjih, bo doktorski profil s področja komuniciranja in menedžmenta pomemben za samostojno ekspertno in/ali raziskovalno delo in/ali vodenje raziskovalnih ali ekspertnih skupin, še posebno na področjih zahtevnejšega raziskovanja trga, javnega mnenja, zahtevnejših stikov z javnostmi, ter najzahtevnejših organizacijskih in kadrovskih vprašanj.
  3. V javni upravi, lokalni samoupravi, v mednarodnih institucijah in v nevladnih organizacijah bodo doktorski profili s področja komuniciranja in menedžmenta kompetentni za oblikovanje javnih politik na področju strateškega komuniciranja in menedžmenta. Hkrati bodo razvijali rešitve na področju organizacijskih, komunikacijskih, kadrovskih in drugih zadev, kjer so potrebne inovativne rešitve, oprte na aplikacijo najbolj kompleksnih teoretskih znanj. V poštev pride tako ekspertno svetovanje na ravni organizacije, kot tudi svetovanje na ravneh, ki vključujejo posamične vidike usmerjanja družbe in njenih podsistemov na makro-ravni. 

Potrebujete pomoč, preden naredite naslednji korak?

Sprehodite se po prostorih FAM

Study+

Želite študij opravljati z udobja svojega doma? Potem je paket Study+ pravi za vas.

Z nakupom paketa Study +, boste poleg prijaznega osebja na fakulteti, ki vam je vedno pripravljeno nuditi podporo pri študiju, namreč pridobili naslednje ugodnosti:

a) možnost neposredne udeležbe večine predavanj in vaj preko IKT sredstev (Zoom),  z izjemo nekaterih predavanj, vaj in seminarjev, katerih neposredno spremljanje preko IKT sredstev ni mogoče (npr. vaje, ki se izvajajo na terenu; vaje, katerih narava izvedbe ne omogoča neposrednega spremljanja preko IKT sredstev; vaje, pri katerih je fizična prisotnost študentov nujna za zagotavljanje kompetenc in učnih izidov, predvidenih s študijskim programom; vaje, pri katerih neposredno spremljanje preko IKT sredstev ni mogoče zaradi varstva zasebnosti  ipd.)

b) možnost celoletnega ogleda posnetkov večine predavanj in vaj, z izjemo nekaterih predavanj, vaj in seminarjev, katerih snemanje ni mogoče (npr. vaje, ki se izvajajo na terenu; vaje, ki se ne snemajo iz razloga varstva zasebnosti ipd.) 

c) možnost opravljanja izpitov preko IKT sredstev (Zoom oz. spletna učilnica Moodle)

Potrebujete pomoč?

Dovolite, da sodelavec/ka iz referata stopi v kontakt z vami.