mEDIJI IN NOVINARSTVO (MAG)

Magistrski študijski program Mediji in novinarstvo – BREZPLAČEN!

Stopnja (in vrsta) programa: podiplomski študijski program

Trajanje: dve (2) leti (4 semestre), 120 ECTS

Način izvajanja: redni in izredni študij

Kraj izvajanja: Ljubljana

Strokovni naslov pridobljen po zaključku študija: magister oz. magistrica medijske produkcije

Cilj magistrskega programa Mediji in novinarstvo je seznaniti študente s strukturo in dinamiko sodobnih medijskih sistemov, jim dati ustrezna interdisciplinarna teoretična in praktična znanja za prepoznavanje pojavnih oblik kot tudi posledic delovanja teh visoko-sofisticiranih sistemov, ter jim omogočiti pridobitev ustreznih kompetenc za delovanje v medijskem prostoru in potrebnih veščin za upravljanje z mediji.

Program sega na področja kot so sociologija, novinarstvo, filozofija, kulturologija, politične vede, ekonomija in menedžment, politične vede, komunikologija, evropske študije, informatika, računalništvo, tehnične vede in umetnost. 

Prvi trije semestri so namenjeni izvajanju predmetov, pri čemer vsak semester sestoji iz petih predmetov, medtem ko je četrti semester namenjen delu študentov na izdelavi magistrske naloge. Program temelji na dveh stebrih predmetov: 

  • obvezni predmeti, ki pomenijo nadgraditev teoretičnih in praktičnih znanj, pridobljenih na dodiplomski stopnji in so temelj za študijski, raziskovalni in praktični angažma podiplomskih študentov; 
  • izbirni predmeti, ki jih študent izbere bodisi med predmeti, ki se izvajajo v okviru programa, bodisi med relevantnimi predmeti, ki se izvajajo v okviru drugih družboslovnih in humanističnih programov domačih ali tujih visokošolskih institucij in ki pomenijo izostritev njegovega profesionalnega profila.

Pogoj za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti ter priprava in uspešen zagovor magistrske naloge. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 120 kreditnih točk, predvidenih s študijskim programom.

Po uspešno zaključenem študiju se pridobi strokovni naslov magister medijske produkcije oziroma magistrica medijske produkcije.

Fakulteta je za študijski program MEDIJI IN NOVINARSTVO (MAG) pridobila državno koncesijo, zato je študij v okviru razpisanih rednih vpisnih mest BREZPLAČEN.

Informacije o vpisu ter prijavni roki za študijsko leto 2022/23 so objavljeni na povezavi.

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik magistrskega študijskega programa Mediji in novinarstvo se lahko vpiše:

  • Kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij, ki je ovrednoten z najmanj 180 kreditnih točk po ECTS.
  • Kdor je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 06. 2004, z ustreznih strokovnih področij (pred bolonjskim sistemom).
  • Kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil dodatne študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Dodatne študijske obveznosti so predmeti: Mediji in komuniciranje (6 ECTS), Analiza medijskih vsebin (6 ECTS).

Kot ustrezna strokovna področja se upoštevajo družboslovne vede, novinarstvo, umetniške in humanistične vede, informacijske in komunikacijske vede, upravne in poslovne vede.


Vpis v 2. letnik

Neposredno v 2. letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Mediji in novinarstvo se lahko vpiše:

  • Kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe pred bolonjskim sistemom z ustreznih (sorodnih) strokovnih področij. Za zaključek študija mora opraviti obveznosti v obsegu 30 KT (izpiti) in magistrsko nalogo (30KT).
  • Kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) z ustreznih (sorodnih) strokovnih področij.
  • Kdor je končal študijski program prve stopnje (po bolonjskem sistemu) z ustreznih (sorodnih) strokovnih področij in dosegel najmanj 240 KT.
  • Kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih (nesorodnih) strokovnih področij. Pri tem mora opraviti študijske obveznosti, kot jih določi komisija.
  • Kdor se (zaradi prehoda) vpisuje na podlagi priznanih izpitov, ki jih je predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.

Kot ustrezna strokovna področja se upoštevajo družboslovne vede, novinarstvo, umetniške in humanistične vede, informacijske in komunikacijske vede, upravne in poslovne vede.

Diplomanti tistih programov, ki niso opredeljeni kot ustrezna (sorodna) strokovna področja, morajo opraviti še dodatne študijske obveznosti iz predmetov Mediji in komuniciranje (6 ECTS) in Analiza medijskih vsebin (6 ECTS).

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

POMEMBNO: Fakulteta je za študijski program Mediji in novinarstvo pridobila državno koncesijo, zato je študij v okviru razpisanih rednih vpisnih mest BREZPLAČEN.

V kolikor nimate več pogoja za vpis na redni študij (ste že koristili možnost do dveh rednih vpisov ali ste zamenjali študijski program), se morate vpisati izredno in v tem primeru znaša šolnina 2.690,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Magistrski študijski program Mediji in novinarstvo se izvaja kot REDNI in izredni študij. Na izrednem študiju sta organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).

Letnik se izvede v enem študijskem letu, razdeljen pa je na dva semestra. V slednjih študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela, izpite pa opravljajo v času izpitnih obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje).

Urnik predavanj: Predavanja in vaje se izvajajo v klasični obliki na lokaciji v Ljubljani, na naslovih Leskoškova 9e in Leskoškova 12. Pedagoški proces se najmanj v polovičnem obsegu izvaja v popoldanskem času med tednom, preostali del pa v dopoldanskem času. Pri tem je pedagoški proces z različnimi prilagoditvami organiziran tako, da ga lahko opravljajo tudi študentje, ki so zaposleni. Študentom, ki se določenih terminov ne morejo udeleževati, ponujamo tudi možnost nakupa nadstandardnega paketa Study+https://fam.fuds.si/study_plus/). V kolikor je obseg predavanj in vaj tolikšen, da se vseh predavanj ali vaj ne da izvesti med tednom, so te lahko izjemoma tudi na soboto. 

* V izjemnih primerih (izredne zdravstvene razmere, bolezen ipd.) si pridržujemo možnost manjših sprememb.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice (Moodle) potem, ko je kandidat vpisan.

Ocenjevanje znanja je del študijskega procesa poučevanja in učenja in poteka med izvajanjem študijskega procesa (po končanem prvem semestru) in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa (po končanem drugem semestru), hkrati pa se od študentov in študentk zahteva sprotno delo. Namen in cilj ocenjevanja znanja so sprotne in kakovostne informacije o tem, kako študenti in študentke dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence ter informacije o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je določen za vsak predmet po sebej in opredeljen v učnem načrtu slednjih, prilagojeni pa so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoju splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so različni tudi, zaradi različnih metod poučevanja, s čimer so zagotovljeni kriteriji veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti, hkrati pa je upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Nameni ocenjevanja znanja so:

  • oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
  • oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
  • ponujanje kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih, s katerimi se motivira študente in študentke za pridobivanje dodatnega znanja in veščin,
  • omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
  • pridobiti podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študentov in študentk, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja znanja in kriterijih ocenjevanja seznanjeni pisno z učnim načrtom ter ob začetku izvajanja posameznega predmeta (na začetku vsakega semestra). Poleg tega visokošolski učitelj seznani študente z načrtom izvedbe predmeta, študijskimi obveznostmi, deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta, in relevantno literaturo.

Predvideni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:

  • kolokviji
  • ustni izpiti,
  • pisni izpiti,
  • seminarske naloge oz. eseji,
  • ustne predstavitve,
  • praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
  • reševanje realnih problemov,
  • projekti, vrstniško ocenjevanje,
  • pisno poročilo o strokovni praksi,
  • magistrska naloga.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika.

Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

Status študenta preneha:

  • študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje,
  • če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • če se izpiše,
  • če je bil izključen.

Absolventski staž oziroma dodatno leto:

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne dokonča podiplomskega študija. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer če:

  • se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik;
  • iz upravičenih razlogov ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;
  • študentka v času študija rodi oziroma študent v času študija postane oče. 

Študenti/ke bodo v magistrskem študijskem programu Mediji in novinarstvo pridobili/a naslednje splošne kompetence:

  • sposobnost kompleksne analize kulturnih in družbenih procesov;
  • sposobnost oblikovanja kompleksnih in izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
  • sposobnost uporabe kompleksnejših oblik znanja v praksi;
  • sposobnost doseganja strokovne odličnosti na podlagi visoke ravni avtonomnosti, (samo)kritičnosti, (samo)refleksivnosti in (samo)evalviranja;
  • strateška usmerjenost, tj. sposobnost anticipacije dogodkov, sposobnost ponujanja rešitev za izboljšanje stanja;
  • zavezanost najvišjim standardom profesionalne etike;
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti za komuniciranje na različnih ravnem v medkulturnem okolju;
  • sposobnost vodenja in koordinacije delovnih timov;
  • sposobnost razumevanja in prakticiranja vrednot demokratične, odprte in pluralne družbe
  • zmožnost prepoznavanja in anticipacije družbenih trendov ter izkoriščanja priložnosti, ki se ponujajo za uspešene poklicni razvoj.

Študenti/ke bodo v magistrskem programu Mediji in novinarstvo pridobili/e naslednje predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje ustroja medijskega področja in razumevanje medijskih fenomenov in njihove povezanosti s strukturo in razvojem družb;
  • uporaba in kombiniranje znanj in veščin z različnih disciplinarnih področij z namenom doseganja integralnega pristopa v medijski produkciji;
  • razvoj kompleksnih veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju medijev in medijske produkcije s pomočjo reševanja konkretnih problemov;
  • sposobnost nadgradnje temeljnega znanja z namenom oblikovanja kvalitetnih medijskih vsebin;
  • sposobnost kompleksne analize medijskih vsebin in tehnik;
  • obvladovanje zahtevnih znanj in tehnik za produkcijo različnih tipov medijskih vsebin;
  • sposobnost razumevanja, obvladovanja in povezovanja kompleksnih medijskih informacij;
  • razumevanje poslanstva medijev v sodobni demokratični družbi;
  • uporaba različnih poklicnih etičnih kodeksov, posebej novinarske etike;
  • obvladovanje evropskih standardov kulture javnega dialoga;
  • sposobnost medijskega komuniciranja v različnih kulturnih okoljih;
  • organizacijske in vodstvene spretnosti za usmerjanje dela v medijski produkciji;
  • fleksibilnost in prilagodljivost, tj. sposobnost poklicnega delovanja v različnih okoljih;
  • sposobnost samoizražanja in prezentacije svojih stališč in idej skozi različne medijske žanre.

Pogoj za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti ter priprava in uspešen zagovor magistrske naloge. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 120 kreditnih točk, predvidenih s študijskim programom. Ob zaključku študija prejme študent magistrsko diplomo, ki je javna listina.

Po zaključenem študiju na magistrskem programu Mediji in novinarstvo na Fakulteti za medije se diplomantom odpirajo široke zaposlitvene možnosti tako v Sloveniji kot tudi širšem mednarodnem prostoru, saj tekom študija pridobijo ustrezno kombinacijo uporabnih interdisciplinarnih znanj in praktičnih veščin, ki jim na trgu dela nudi konkurenčno prednost.

Potencialne zaposlitvene možnosti so v medijih vseh vrst, tako tiskanih kot elektronskih, v novih medijih, v oglaševalskih agencijah, službah za stike z javnostmi, v gospodarstvu in negospodarstvu, v video-produkciji, v založništvu, v raziskovalno-razvojnih oddelkih oz. centrih v gospodarstvu in negospodarstvu, v podjetjih za oblikovanje in računalniško grafiko, v državni upravi, v šolstvu, v civilni družbi, v mednarodnih ustanovah itn.

Natančneje:

  1. Delovna mesta z dobrimi možnosti za zaposlitev so mesta novinarjev v časopisih, revijah, radijskih postajah, TV postajah itd. K temu je treba dodati tudi druga mesta, kot so redaktorji v redakcijah znotraj uredništva različnih medijev.
  2. Zaradi temeljitosti izobrazbe in na ta način pridobljenih kompetenc se našim diplomantom odpira pot do zahtevnih nalog v medijih in sicer vloge raziskovalnih novinarjev, poročevalcev s kriznih območij v tiskanih in elektronskih medijih; v nadaljnjem razvoju kariere so jim po tej poti odprte možnosti do položaja urednikov in odgovornih urednikov medijev, ki jih mora imeti vsak medij po veljavnem Zakonu o medijih.
  3. Glede na to da diplomant magistrskega programa Mediji in novinarstvo po kvantitativnih in kvalitativnih kriterijih zadošča evropskim standardom in normativom za profesionalno opravljanje dejavnosti, so mu dostopna mesta koordinatorjev medijskih projektov, ki so odgovorni za programsko, vsebinsko in organizacijsko plat teh projektov. Diplomantom tega študijskega programa se odprte tudi možnosti za delovna mesta vodje medijske produkcije, skrbnika za medijsko podobo organizacije, vodjo medijske prezentacije, producenta video produkcije ipd.
  4. Stanje na področju upravljanja s stiki z javnostmi kaže na to, da bodo zvišane potrebe po kakovosti komuniciranja z javnostmi povlekle za sabo zviševanje povpraševanja po visoko izobraženem profilu kadrov, kakršnega ponuja magistrski študijski program Fakultete za medije. V službah za stike z javnostmi v gospodarstvu in negospodarstvu zasedajo delovna mesta predstavnikov za stike z javnostmi večinoma priučeni kadri ali pa kadri, šolani v tujini. Zato ocenjujemo, da diplomanti magistrskega programa Mediji in novinarstvo zaradi pridobljenih kompetenc hitro pridobivajo ugled zaželenega kadra na teh občutljivih in zahtevnih delovnih mestih.
  5. Delovna mesta v marketinških službah v podjetjih in marketinških agencijah so pisana na kožo diplomantom magistrskega programa Mediji in novinarstvo. Uspešen marketing gradi na širokem humanističnem in družboslovnem znanju o kupcu in natančnosti tehnik, veščin in praks prepričevanja ter umetnosti podajanja vsebin z namenom učinkovitega trženja. Vse to sodi v samo jedro izobraževanja v okviru ponujenega magistrskega programa.
  6. V javnem in zasebnem sektorju se kot zaposlitvena možnost naših diplomantov pojavlja vloga sodelavca za medijske zadeve. Tovrstni strokovnjaki so iskan kader na veliko različnih področjih, tako v podjetjih kot v državni upravi in civilni družbi.
  7. V podjetjih za oblikovanje in računalniško grafiko ter v založniških hišah se našim diplomantom odpirajo zaposlitvene možnosti, ker so celovito izobraženi, tako na področju družboslovja in humanistike, kot tudi v tehničnih vedah. Ker imajo sposobnost globljega razumevanja potreb naročnikov in zmožnosti računalniške tehnike ter zakonitosti oblikovanja, so zaželen kader v teh organizacijah zaradi sposobnosti, da na najboljši način zadovoljijo potrebe uporabnikov njihovih storitev.
  8. Diplomantom magistrskega programa Mediji in novinarstvo se odpirajo možnosti za nadaljevanje študija na doktorskem študijskem programu in s tem akademske kariere na univerzah in v centrih, ki omogočajo znanstveno-raziskovalno delo na področju medijev, kot tudi strokovno delo v različnih projektih, domačih kakor mednarodnih, v katerih so vključene visokošolske in raziskovalne organizacije na eni strani, in mediji na drugi.