mEDIJI IN NOVINARSTVO (VS)

Visokošolski strokovni program Mediji in novinarstvo – BREZPLAČEN!

Stopnja (in vrsta) programa: dodiplomski študijski program

Trajanje: tri (3) leta (6 semestrov), 180 ECTS

Način izvajanja: redni in izredni študij

Kraj izvajanja: Ljubljana 

Strokovni naslov pridobljen po zaključku študija: diplomant/ka medijske produkcije (VS)

Temeljni cilj visokošolskega strokovnega programa Mediji in novinarstvo je seznaniti študente s strukturo in dinamiko sodobnih medijskih sistemov, jim dati ustrezna interdisciplinarna in/ali multidisciplinarna  teoretična in praktična znanja za prepoznavanje pojavnih oblik kot tudi posledic delovanja teh visoko-sofisticiranih sistemov, ter jim omogočiti pridobitev ustreznih kompetenc za delovanje v medijskem prostoru in potrebnih veščin za upravljanje z mediji.

Študentje bodo poleg splošnih znanj o naravi medijskega ustvarjanja v sodobni globalizirani družbi pridobili tudi potrebne izkušnje in kompetence, ki jim bodo omogočile lažje profesionalno delovanje v notranjih in zunanjih medijskih okoljih. To se posebej nanaša na usposobljenost oblikovanja in posredovanja medijskih vsebin na podlagi uporabe najsodobnejših tehnologij, s pomočjo katerih bodo sposobni zasedati različne funkcije v tem kompleksnem procesu in/ali se vključevati v raziskovalno delo v stroki.

Fakulteta je za študijski program Mediji in novinarstvo (VS) pridobila državno koncesijo, zato je študij v okviru razpisanih rednih vpisnih mest brezplačen.

Informacije o vpisu ter prijavni roki za študijsko leto 2022/23 so objavljeni na povezavi.

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik študijskega programa Mediji in novinarstvo se lahko vpiše:

  1. kdor je opravil maturo,
  2. kdo je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe,
  3. kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk A., B. in C. izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi – 60 % točk,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.

V primeru omejitve vpisa pri vpisu v višji letnik (po merilih za prehode oziroma v skladu s postopki za hitrejše napredovanje) bodo kandidati izbrani glede na doseženo povprečno oceno.

Opravljanje diferencialnih izpitov je na dodiplomski študijski smeri Mediji in novinarstvo BREZPLAČNO!


VPIS V 2. LETNIK

Skladno z Merili za prehode med študijskimi programi (Ur. l. RS, št. 14/19; v nadaljnjem besedilu: Merila NAKVIS) in na podlagi Meril za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel senat fakultete (v nadaljnjem besedilu: Merila fakultete), se neposredno v 2. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Mediji in novinarstvo lahko vpišejo:

  1. Diplomanti višješolskega strokovnega programa, sprejetega po 1. 1. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program. Kandidati morajo opraviti diferencialne izpite, ki izhajajo iz razlik med programi. Te predpiše ustrezni organ fakultete v skupnem obsegu največ 24 KT.
  2. Kandidati, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje. 

Kot sorodni programi se štejejo študijski programi iz področja novinarstva, družboslovnih, informacijskih in komunikacijskih, umetniških in humanističnih, poslovnih in upravnih ved. 

VPIS V 3. LETNIK

Skladno z Merili NAKVIS in Merili fakultete se neposredno v 3. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Mediji in novinarstvo lahko vpišejo:

  1. Diplomanti višješolskih programov, sprejetih pred 01. 01. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program.
  2. Diplomanti študijskih programov za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejetih pred 11.6. 2004, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni program.
  3. Diplomanti (bolonjskih) visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programov prve stopnje, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program.

Kandidati iz točk 1., 2. in 3. morajo opraviti diferencialne izpite iz določenih predmetov prvega in drugega letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 45 KT predpiše pristojni organ fakultete na osnovi ugotovljenih razlik med programoma.

  1. Kandidati, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Kot sorodni programi se štejejo študijski programi iz področja novinarstva, družboslovnih, informacijskih in komunikacijskih, umetniških in humanističnih, poslovnih in upravnih ved.

POMEMBNO: Fakulteta je za študijski program Mediji in novinarstvo (VS) pridobila državno koncesijo, zato je študij v okviru razpisanih rednih vpisnih mest brezplačen.

V kolikor nimate več pogoja za vpis na redni študij (ste že koristili možnost do dveh rednih vpisov ali ste zamenjali študijski program), se morate vpisati izredno in v tem primeru znaša šolnina 2.690,00 EUR.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Vpisnina na študijski program Mediji in novinarstvo (VS) znaša 49,00 eur.

Visokošolski študijski program Mediji in novinarstvo (VS) se izvaja kot REDNI in izredni študij. Na izrednem študiju sta organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).

Letnik se izvede v enem študijskem letu, razdeljen pa je na dva semestra. V slednjih študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela, izpite pa opravljajo v času izpitnih obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje).

Urnik predavanj: Predavanja in vaje se izvajajo v klasični obliki na lokaciji v Ljubljani, na naslovih Leskoškova 9e in Leskoškova 12. Pedagoški proces se najmanj v polovičnem obsegu izvaja v popoldanskem času med tednom, preostali del pa v dopoldanskem času. Pri tem je pedagoški proces z različnimi prilagoditvami organiziran tako, da ga lahko opravljajo tudi študentje, ki so zaposleni. Študentom, ki se določenih terminov ne morejo udeleževati, ponujamo tudi možnost nakupa nadstandardnega paketa Study+https://fam.fuds.si/study_plus/). V kolikor je obseg predavanj in vaj tolikšen, da se vseh predavanj ali vaj ne da izvesti med tednom, so te lahko izjemoma tudi na soboto. 

* V izjemnih primerih (izredne zdravstvene razmere, bolezen ipd.) si pridržujemo možnost manjših sprememb.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice (Moodle) potem, ko je kandidat vpisan.

(Novi) predmetnik vključuje spremembe študijskega programa, sprejete na seji senata dne 4.1.2021. Novi predmetnik velja za študente, ki so v študijskem letu 2021/22 vpisani v 1. letnik študijskega programa. 

Za študente, v študijskem letu 2021/22 vpisane v 2. in 3. letnik študijskega programa, velja prejšnji predmetnik študijskega programa oziroma pogoji, ki so veljali ob vpisu, če študentje v izobraževanju redno napredujejo.  Povezava na stari predmetnik študijskega programa

1. letnik

Ime predmetaECTS
Mediji in komuniciranje6
Tuj jezik v medijih4
Medijska tehnologija in informatika6
Fotografija in računalniška grafika8
Izzivi sodobnih družb6
Medijsko-računalniški praktikum8
Medijska umetnost in grafično oblikovanje6
Medijska kultura6
Uvod v medijsko pravo4
Ekonomika organizacije6

2. letnik

Ime predmetaECTS
Vodenje in organiziranje medijske produkcije8
Audio-video produkcija8
Slovenski jezik v medijskem sporočanju6
Digitalni authoring8
Projektno delo10
Praktično izobraževanje14
Izbirni predmet*6

3. letnik

Ime predmetaECTS
Družboslovna raziskovalna metodologija6
Podjetništvo6
Novinarski praktikum8
Načrtovanje medijske produkcije10
Analiza medijskih vsebin6
Projektno upravljanje6
Izbirni predmet*6
Izbirni predmet*6
Izbirni predmet*6

Izbirni predmeti:

Praktično izobraževanje v obliki strokovne prakse je eden ključnih sestavnih delov visokošolskega strokovnega študijskega programa. FAM bo za študente tega programa organizirala delovno oz. strokovno prakso.

Praktično usposabljanje zaradi uporabne naravnanosti programa igra pomembno vlogo. Zaradi narave dela na področju ustvarjanja in plasiranja medijskih vsebin je nujno potrebno, da študent že relativno zgodaj v teku študija dobi stik z prakso v medijski sferi, se pravi v različnih organizacijah, ki se ukvarjajo z medijsko produkcijo, saj jim to omogoči spoznavanje problemov, ki se pojavljajo v tej dejavnosti, s tem pa tudi uporabo znanja, pridobljenega v študijskem programu.

Strokovna praksa je umeščena v poletni semester drugega letnika (četrti semester). Strokovna praksa v obsegu 14 KT sestoji iz strokovnega usposabljanja v partnerskih organizacijah, v realnem delovnem okolju, iz individualnega dela in konzultacij, ki so namenjene strokovni refleksiji pridobljenih izkušenj, ki jih študent/ka predstavi v poročilu o strokovni praksi.
 

Ocenjevanje znanja je del študijskega procesa poučevanja in učenja in poteka med izvajanjem študijskega procesa (po končanem prvem semestru) in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa (po končanem drugem semestru), hkrati pa se od študentov in študentk zahteva sprotno delo. Namen in cilj ocenjevanja znanja so  sprotne in kakovostne informacije o tem, kako študenti in študentke dosegajo začrtane splošne in predmetno-specifične kompetence ter informacije o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je določen za vsak predmet posebej in opredeljen v učnem načrtu slednjih, prilagojeni pa so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoju splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so različni, zaradi različnih metod poučevanja, s čimer so zagotovljeni kriteriji veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti, hkrati pa je upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Nameni ocenjevanja znanja so:

  • oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
  • oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
  • ponujanje kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih, s katerimi se motivira študente in študentke za pridobivanje dodatnega znanja in veščin,
  • omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
  • pridobiti podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študentov in študentk, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja znanja in kriterijih ocenjevanja seznanjeni pisno z učnim načrtom ter ob začetku izvajanja posameznega predmeta (na začetku vsakega semestra). Poleg tega visokošolski učitelj seznani študente z načrtom izvedbe predmeta, študijskimi obveznostmi, deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta, in relevantno literaturo.

Predvideni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:

  • kolokviji,
  • ustni izpiti,
  • ​pisni izpiti,
  • seminarske naloge oz. eseji,
  • ustne predstavitve,
  • praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki, …
  • reševanje realnih problemov (case studies),
  • projekti, vrstniško ocenjevanje,
  • pisno poročilo o strokovni praksi,
  • diplomska naloga.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in najmanj 45 ECTS iz drugega letnika. Študent ne more napredovati v višji letnik, če nima opravljenih diferencialnih izpitov.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to upravičene razloge, kot npr. materinstvo, očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, ali ko ima podeljen status v skladu z veljavnim statutom. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča dekan na podlagi predloga komisije za študijske in študentske zadeve.

Status študenta preneha:

  • študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
  • če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • če se izpiše,
  • če je bil izključen.

Absolventski staž oziroma dodatno leto

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer če:

  • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra).

Študentu, ki v času, krajšem od enega akademskega leta, doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme komisija za študijske in študentske zadeve na podlagi prošnje kandidata. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja. Hitrejše napredovanje se omogoči študentu tako, da lahko vpiše in opravlja predmete višjih letnikov. Predmete lahko opravlja tudi v okviru drugega organiziranega izobraževanja. Na podlagi prošnje kandidata lahko komisija za študijske in študentske zadeve sprejme tudi sklep o predčasnem zaključku študija.

Priznavanje študijskih obveznosti

Študent, ki je predhodno študiral v drugem študijskem programu iste ali višje stopnje na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji ali v tujini, lahko pred začetkom študija ali v času študija na fakulteti zaprosi za priznavanje izpitov, ki so po vsebini in obsegu enakovredni izpitom, ki jih je že opravil. Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča nosilec predmeta na podlagi pisne prošnje študenta (izpolnjen obrazec), priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino in obseg teh znanj in vloženega dela študenta. Izpit se lahko prizna v celoti, delno prizna ali ne prizna. O priznavanju izbirnih predmetov, ki se na fakulteti ne izvajajo, odloča komisija za študijske in študentske zadeve.

Študenti/ke bodo v visokošolskem študijskem programu Mediji in novinarstvo (VS) pridobili naslednje splošne kompetence:

  • poznavanje in razumevanje družbenih procesov;
  • sposobnost reševanja konkretnih problemov v poklicnem okolju;
  • obvladovanje tehnik, metod in postopkov, ki so relevantni za uspešno poklicno delo;
  • razvoj kritične in samokritične presoje;
  • sposobnost fleksibilne uporabe znanja v praksi;
  • poznavanje koncepta kakovosti in vztrajno prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost,  (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu;
  • razvoj sposobnosti in spretnosti za komuniciranje v domačem in mednarodnem okolju;
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju z vestnim  spoštovanjem načela resnicoljubnosti, svobode, odgovornosti, odprtosti, strpnosti, pluralizma, ustvarjalnosti, izvirnosti, uravnoteženosti, pravičnosti, poštenosti;
  • sposobnost timskega dela, zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja kooperativnih odnosov za delo v skupini in z uporabniki;
  • zmožnost za prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo).

Študenti/ke bodo v visokošolskem študijskem programu Mediji in novinarstvo (VS) pridobili naslednje predmetno-specifične kompetence:

  • strokovno utemeljeno poznavanje in razumevanje družbene vloge medijev;
  • globlje razumevanje in ustrezno praktično obvladovanje tehnologij medijskega ustvarjanja;
  • poznavanje in obvladovanje procesov in tehnik kreativnega ustvarjanja medijskih vsebin;
  • sposobnost za reševanje konkretnih problemov s področja medijev in medijske produkcije z uporabo ustreznih metod, tehnik in postopkov;
  • sposobnost povezovanja koherentno obvladanega temeljnega znanja, pridobljenega pri obveznih predmetih, ter njegova uporaba v praksi;
  • sposobnost pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih informacij na področju medijev in zmožnost njihove interpretacije;
  • razumevanje metod kritične analize in razvoja ter njihova uporaba pri reševanju konkretnih  problemov pri delu v sodobnih medijih;
  • razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju medijev s pomočjo reševanja teoretičnih, empiričnih ali praktičnih problemov;
  • sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju medijev in medijske produkcije;
  • vzgoja in razvoj potrebe po samostojnem ustvarjanju na podlagi pridobljenih ustreznih strokovnih znanj in praktičnih veščin brez katerih je delovanje posameznikov in skupin v sodobnih medijskih organizacijah preprosto nemogoče;
  • vzgojitev primernih individualnih vrednot, vrlin in dobrih običajev kot tudi skupinskih vrednotnih sistemov, ki so nujni pogoj uspešnega delovanja sodobnih medijcev in medijev v razvitem svetu;
  • organizacijske in vodstvene spretnosti potrebne za načrtovanje, usmerjanje, spodbujanje, nadziranje, ocenjevanje in nagrajevanje samostojnega, vestnega in profesionalnega dela in/ali ustvarjanja posameznikov in skupin znotraj medijskih organizacijah;
  • plodno komuniciranje z različnimi deležniki na področju medijev.

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se v drugem letniku, po zaključenem študiju na višješolskem strokovnem programu, sprejetem po 01.01.1994, vpiše v program Mediji in novinarstvo (VS), mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 KT.

Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na višješolskem programu, sprejetem pred 01.01.1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 KT.

Študij se zaključi s pripravo in ustnim zagovorom diplomske naloge.
V skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur. list RS, št. 47/98) pridobi po zaključku študija študent oz. študentka strokovni naslov diplomant oz. diplomantka medijske produkcije.

Po zaključenem študiju na dodiplomskem programu Mediji in novinarstvo na Fakulteti za medije se diplomantom odpirajo široke zaposlitvene možnosti tako v Sloveniji kot tudi širšem mednarodnem prostoru, saj tokom študija pridobijo ustrezno kombinacijo uporabnih interdisciplinarnih znanj in praktičnih veščin, ki jim na trgu dela nudi konkurenčno prednost.

Potencialne zaposlitvene možnosti vidimo v medijih vseh vrst, tako tiskanih kot elektronskih, v novih medijih, v oglaševalskih agencijah, službah za stike z javnostmi, v gospodarstvu in negospodarstvu, v video-produkciji, v založništvu, v raziskovalno-razvojnih oddelkih oz. centrih v gospodarstvu in negospodarstvu, v podjetjih za oblikovanje in računalniško grafiko, v državni upravi, v šolstvu, v civilni družbi, v mednarodnih ustanovah itn.

Gre za:

  1. Delovna mesta, na katerih vidimo najbojše možnosti za zaposlitev so mesta novinarjev v časopisih, revijah, radijskih postajah, TV postajah itd. K temu je treba dodati tudi druga mesta kot so redaktorji v redakcijah znotraj uredništva različnih medijev. 


  2. Zaradi temeljitosti izobrazbe in na ta način pridobljenih kompetenc se našim diplomantom odpira pot do zahtevnih nalog v medijih in sicer vloge raziskovalnih novinarjev, poročevalcev s kriznih območij v tiskanih in elektronskih medijih; v nadaljnjem razvoju kariere so jim po tej poti odprte možnosti do položaja urednikov in odgovornih urednikov medijev, ki jih mora imeti vsak medij po veljavnem Zakonu o medijih.
  3. Glede na to, da diplomant dodiplomskega programa po kvantitativnih in kvalitativnih kriterijih zadošča evropskim standardom in normativom za profesionalno opravljanje dejavnosti, so mu dostopna mesta koordinatorjev medijskih projektov, ki bi bili odgovorni za programsko, vsebinsko in organizacijsko plat teh projektov. 

To so tudi delovna mesta vodje medijske produkcije, skrbnika za medijsko podobo organizacije, vodjo medijske prezentacije, producenta video produkcije ipd.
  4. Stanje na področju upravljanja s stiki z javnostmi kaže na to, da bodo zvišane potrebe po kakovosti komuniciranja z javnostmi povlekle za sabo zviševanje povpraševanja po visoko izobraženem profilu kadrov, kakršnega bo ponujal dodiplomski visokošolski program Fakultete za medije. V službah za stike z javnostmi v gospodarstvu in negospodarstvu zasedajo delovna mesta predstavnikov za stike z javnostmi večinoma priučeni kadri ali pa kadri, šolani v tujini. Zato ocenjujemo, da bodo diplomanti prve visokošolske ustanove za medije na Slovenskem zaradi pridobljenih kompetenc hitro pridobili ugled zaželenega kadra na teh občutljivih in zahtevnih delovnih mestih.
  5. Delovna mesta v marketinških službah v podjetjih in marketinških agencijah so pisana na kožo diplomantom FAM. Uspešen marketing gradi na širokem humanističnem in družboslovnem znanju o kupcu in natančnosti tehnik, veščin in praks prepričevanja ter umetnosti podajanja vsebin z namenom učinkovitega trženja. Vse to sodi v samo jedro izobraževanja v okviru ponujenega dodiplomskega visokošolskega programa.
  6. V javnem in zasebnem sektorju se kot zaposlitvena možnost naših diplomantov pojavlja vloga sodelavca za medijske zadeve. V prihodnosti bodo take strokovnjake rabili na veliko različnih področjih, tako v podjetjih kot v državni upravi in civilni družbi.
  7. V podjetjih za oblikovanje in računalniško grafiko ter v založniških hišah se našim diplomantom odpirajo zaposlitvene možnosti, ker so celovito izobraženi, tako na področju družboslovja in humanistike, kot tudi v tehničnih vedah. 

Ker imajo sposobnost globljega razumevanja potreb naročnikov in zmožnosti računalniške tehnike ter zakonitosti oblikovanja, bodo zaželen kader v teh organizacijah zaradi sposobnosti, da na najboljši način zadovoljijo potrebe uporabnikov njihovih storitev.
  8. Bodočim diplomantom FAM se odpirajo možnosti za nadaljevanje na podiplomskem študiju in s tem akademske kariere na univerzah in v centrih, ki omogočajo znanstveno-raziskovalno delo na področju medijev, kot tudi strokovno delo v različnih projektih, domačih kakor mednarodnih, v katerih bodo vključene visokošolske in raziskovalne organizacije na eni strani, in mediji na drugi.